Nekaj časa sem čisto naključno nekaj odkril, med tem ko sem se odpravil na podstrešje. Šel pa sem iskati nekaj starih kosov pohištva, za katere sem vedel, da jih imam shranjene na podstrešju. Ko pa sem jih iskal, pa sem videl eno škatlo. Ker je bilo podstrešje polno raznih škatel in krame, pa me je kar malo zanimalo, kaj se v tej škatli skrivna. Zato pa sem jo odprl, ter v njej videl goro raznih dokumentov. Med temi pa so se skrivali tudi razni albumi in pa slike, tako da sem jo kar vzel s seboj, saj sem si želel vse to malo pregledati.
Ko pa sem se vrnil nazaj dol, pa sem na hitro preletel to škatlo. Med vsemi papirji in dokumenti pa so se skrivali tudi telegrami. Ti pa so mi kar vzeli dih, oziroma so me čisto presenetili. Res so v meni prebudili tisto nostalgijo, ki sem jo imel od časov, ko sem kakšnega od teh telegramov prejel.
Najbolj pa mi je bil všeč tisti občutek, ki so ga dajali ti telegrami. Tega danes ni več veliko, ter sem jih v tistem trenutku kar malo pogrešal. Zelo lepo je bilo namreč v roke prijeti nekaj fizičnega, ter ob temu dobiti razne pretekle spomine.
Ko pa sem jih začel prebirati, pa sem videl, kako stari so nekateri dejansko bili. To me je čisto osuplo. Večina pa jih je bila povezana s kakšnimi prijetnimi dogodki, oziroma pomembnimi dogodki v mojem življenju, ali pa o življenju družine. Zato pa sem res užival ob prebiranju vseh teh, sploh ker jih je bilo veliko tudi od mojih pokojnih starih staršev.
To škatlo pa sem nato pustil kar v stanovanju. Ter je nisem nesel nazaj na podstrešje. Ti telegrami so mi bili namreč kar pri srcu, ter sem jih imel namen vzeti s seboj do staršev, da jim pokažem. …