Varstvo novih sort rastlin

Žlahtniteljska pravica: pravica razpolaganja s semenskim materialom in pridelki zavarovane sorte.

Sorte rastlinskih rodov in vrst.

Kaj varuje?

Sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med rodovi in vrstami.

Primeri in dodatne predpostavke:

S pridobitvijo žlahtniteljske pravice se lahko zavaruje vsaka sorta, ki je:

• nova: šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je gospodarsko izkoriščala z dovoljenjem upravičenca v Sloveniji največ eno leto pred dnem vložitve prijave, izven Slovenije pa največ štiri leta pred dnem vložitve prijave; v primeru večletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa največ šest let pred dnem vložitve prijave;
• razločljiva: če jo je mogoče na dan vložitve prijave jasno razločevati od katerekoli druge do tedaj splošno znane sorte;izenačena: če so v njej dovolj enotno izražene tiste lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje od drugih sort, kljub odstopanjem, ki se lahko pričakujejo zaradi posebnosti njenega razmnoževanja;
• nespremenljiva: če se njene lastnosti, ki so bistvenega pomena za razločevanje, po več zaporednih množitvah oziroma v primeru posebnega razmnoževalnega ciklusa na koncu vsakega takega ciklusa ne spremenijo;
• poimenovana v skladu z zakonom: registrira se lahko vsaka oznaka, ki omogoča razločevanje sorte in je lahko beseda, kombinacija besed, kombinacija besed in številk ali kombinacija črk in številk, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Za vsako sorto, ki izpolnjuje pogoje vsebinske ustreznosti, se na podlagi rezultatov preizkušanja sorte na polju in v laboratoriju opravi strokovna presoja z namenom, da se:

• preveri, ali sorta spada v sistematsko enoto, to je rastlinski rod ali vrsto, ki je navedena v prijavi;
• ugotovi, ali je sorta različna, izenačena in nespremenljiva;
• pripravi uradni opis sorte, če sorta izpolnjuje pogoje iz prejšnjih dveh alinej.

Kdaj nastane pravica?

Z zavarovanjem sorte. Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo nove sorte in register zavarovanih sort vodi Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin. Najprej prijavitelj vloži prijavo na predpisanem obrazcu. Urad pregleda vsebinsko ustreznost prijave tako, da na podlagi podatkov, navedenih v prijavi, preveri, ali je sorta nova in ali je prijavitelj upravičen do pridobitve žlahtniteljske pravice. O popolni prijavi se prijavitelju izda potrdilo, prijava pa se vpiše v register prijav in objavi v uradnem glasilu.

Če se ugotovi, da sorta izpolnjuje predpisane pogoje in da je prijavitelj izpolnil vse predpisane zahteve, urad izda odločbo o zavarovanju sorte in jo objavi v uradnem glasilu.

Trajanje pravice?

Do konca dvajsetega leta od datuma pridobitve pravice. Pri pri hmelju, vinski trti in drevesnih vrstah pa traja do konca 25. leta od dneva pridobitve.

Kdo je imetnik pravice?

Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna oseba, ki je z zavarovanjem sorte pridobila žlahtniteljsko pravico. Upravičenec do pridobitve žlahtniteljske pravice je žlahtnitelj sorte ali njegov pravni naslednik. Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami.

Katera so upravičenja?

Kršenje žlahtniteljske pravice je vsako nepooblaščeno gospodarsko izkoriščanje zavarovane sorte.

Dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte:

• pridelovanje ali razmnoževanje,
• priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje,
• ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,
• izvoz in uvoz ter
• shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v prejšnjih alineah.

Viri in dodatne informacije:

Zakon o varstvu novih sort rastlin Ur.l. RS, št.113/2006, Urad RS za intelektualno lastnino (www.sipo-uil.si).