Avtorska pravica

avtorska PRAVICA vs. PREDMET VARSTVA

Avtorska pravica: skupen izraz za upravičenja, ki avtorju omogočajo uresničevanje premoženjskih in osebnih interesov v zvezi z avtorskim delom.

Avtorsko delo: individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.


Kaj varuje?

Avtorsko delo.

 

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, na primer:

  • govorjena dela (npr. govori, pridige, predavanja);
  • pisana dela (npr. leposlovna dela, članki, priročniki, sporočilo za javnost, računalniški programi);
  • glasbena dela z besedilom ali brez njega;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela (npr. slike, grafike, kipi);
  • arhitekturna dela (npr. skice, načrti, izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture);
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitev znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

 

Ta seznam ni izčrpen.

Dodatne predpostavke za varstvo:

Sodna praksa je izoblikovala še dodatne predpostavke, s katerimi si lahko pomagamo pri oceni, ali gre za avtorsko delo ali ne, in sicer:

  • delo mora biti človekova stvaritev in ne rezultat naprave;
  • delo mora izhajati iz določenega področja ustvarjalnosti – znanosti, književnosti in umetnosti;
  • delo mora nastati v »avtorjevem duhu« (duhovnost) in mora vsebovati osebno noto avtorja (individualnost);
  • delo mora biti zaznavno s človeškimi čuti, zato je potrebna njegova izraženost bodisi na materialnem nosilcu ali kako drugače (npr. koncert).

Kaj ni avtorsko delo?

Varovane niso:

  • ideje, načela, odkritja;
  • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
  • ljudske književne in umetniške stvaritve.

Kdaj nastane pravica?

S samo stvaritvijo dela. Poseben postopek registracije tako ni potreben, vendar je smiselno avtorsko delo vpisati v register avtorskih del, ki ga vodi Avtorska agencija za Slovenijo, ker se šteje, da na tem delu obstajajo avtorske pravice in da pripadajo osebi, ki je v registru označena kot imetnik.

Trajanje pravice?

Za časa avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Kdo je prvotni imetnik pravice?

Fizična oseba, ki je delo ustvarila.

Katera so upravičenja?

Avtorska pravica sestoji iz moralnih avtorskih pravic, materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja.

 

Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih osebnih in duhovnih vezi do dela. Moralne avtorske pravice za avtorja pomenijo, da:

  • ima izključno pravico odločiti, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno;
  • ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in pravico odločiti ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako;
  • ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost;
  • ima izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane.

 

Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja in omogočajo, da se avtor sam odloči o uporabi ali neuporabi svojega dela. Materialne avtorske pravice zajemajo naslednja upravičenja:

  • uporaba dela v telesni obliki, zlasti: pravica reproduciranja;
  • uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti), zlasti: pravica javnega izvajanja, pravica javnega prenašanja, pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravica javnega prikazovanja, pravica radiodifuznega oddajanja, pravica radiodifuzne retransmisije, pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravica dajanja na voljo javnosti;
  • uporaba dela v spremenjeni obliki, zlasti: pravica predelave, pravica avdiovizualne priredbe;
  • uporaba primerkov avtorskega dela, zlasti: pravica distribuiranja, pravica dajanja v najem.

 

Druge pravice avtorja so premoženjska upravičenja, ki avtorju omogočajo dostop do njegovega dela, ki je že bilo preneseno na tretjo osebo, iz točno določenih razlogov ali ustrezno nadomestilo.

Kaj je kolektivno upravljanje avtorskih pravic?

Kolektivno upravljanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic preprostejšo in učinkovitejšo upravljanje pravic v razmerah množičnega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del.

 

Kolektivna organizacija upravlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem, v primerih obveznega kolektivnega upravljanja pa je kolektivna organizacija pooblaščena na podlagi samega zakona.

 

Dovoljenja za kolektivno uveljavljanje oz. upravljanje pravic je do sedaj Urad RS za intelektualno lastnino izdal naslednjih organizacijam: Združenje SAZAS (Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije), Društvo ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije), Zavod IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije), SAZOR GIZ (Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja GIZ), Zavod AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije).

Dostopne domače baze podatkov:

SAZAS – baza avtorjev in del: www.sazas.org/baza-avtorjev-in-del.aspx

Viri in dodatne informacije:

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah Ur.l. RS, št. 16/07, 68/08, Urad RS za intelektualno lastnino (www.sipo-uil.si).